Razstava Wastelands ( Future) / Pustinja (Prihodnost) prvič v Sloveniji postavlja na ogled leta 2014, v obliki knjige, predstavljen projekt Future sestavljen iz 98 umetnikovih ročno poslikanih fotografij odlagališča rdečega blata Halda, ki se nahaja v neposredni bližini galerije. Umetnik projektu dodaja nedavno predstavljeno serijo (ir)-reversible in serijo slik ustvarjenih v v letih 2020 – 2022, na temo odlagališč odpadkov. Na razstavi bodo predstavljena tudi povsem nova dela iz serije Auri Sacra Fames, ki zaokrožujejo celotno zgodbo razstave.
The exhibition Wastelands ( Future) / Pustinja (Prihodnost) presents for the first time in Slovenia in 2014, in the form of a book, the project Future, consisting of 98 hand-painted photographs by the artist of the Halda red mud landfill, located in the immediate vicinity of the gallery. The artist adds to the project the recently presented series (ir)-reversible and a series of paintings created in 2020 – 2022, on the theme of landfills. The exhibition will also feature brand new works from the Auri Sacra Fames series, which complete the overall story of the exhibition.
*
Uvod iz besedila Carla Sale (WELCOME TO THE FINAL SHOW – AURI SACRA FAMES, Mikrokozmos za razumevanje Zemlje, 2018):
“V zgodbah slovenskega slikarja Jerneja Forbicija (Maribor, 1980), kjer nam prikazuje svoje otroštvo v Strnišču in pripoveduje o svojem domu ̶ na nek način ujetem med tovarno aluminija in odlagališči nevarnih odpadkov, zaradi česar so se njegovi zidovi zavoljo onesnaženega prahu, ki ga je raznašal veter, vsake toliko časa obarvali z rdečkasto barvo in je iz umivalnika pronicala voda istega barvnega odtenka ̶ lahko zaznamo neke vrste magični realizem. Kar se sprva zdi malce čudno, če pomislimo na prijetno zeleno pokrajino in bujno goščavo dreves, ki se nahajajo ob cesti, ki vodi do majhnega mesteca z malce več kot sto prebivalci. Ta kratki stik je značilen tudi za njegove krajine, ki jih slika že dobrih petnajst let, in ki v nas vzbujajo nemir, saj izpostavljajo nekaj, kar se zdi zelo domače, hkrati pa tudi vznemirjajoče. Dela, kot je Hunger – Bitter Symphony iz leta 2007, na katerih prevladuje rdečkasta kromatika, ki uteleša spomine in pretekle občutke, na platno iz jute prinašajo intenziven občutek nezdravih materialov (na primer boksitne barve), značilnih za pokrajino, ki jo je vsakodnevno doživljal umetnik. Najbolj zanimiv vidik prikazanih slik je ta, da so navdahnjene z ekološko zavestjo, a vendar ne zapadejo v stereotipni vizualni imaginarij okoljske katastrofe. Pravzaprav je ravno nasprotno in nepozornemu očesu opazovalca bi se lahko zazdelo, da je melanholična pokrajina prežeta z občutkom liričnosti. Pšenična polja, pogosti spremljevalec Forbicijevih slik, so predstavljena kot zorane brazde, ki delujejo kot zemeljske rane, vse nad njimi pa je suho in nerodovitno – kot molčeča, a očitna posledica človekovega delovanja na pokrajino. Umetnikova vizija podeželja sicer izhaja iz njemu domačega mikrokozmosa, a ne vsebuje nobenih elementov, ki bi zagotavljali takojšnjo prepoznavnost, saj želi naslikati imaginarij, ki je univerzalen; kraji njegovega odraščanja so le pretveza za postavljanje vrste etičnih in okoljskih vprašanj o geološkem obdobju antropocena, ki so pomembna v globalnemu obsegu. …”
Galerija je odprta v ponedeljek, sredo in petek od 9. do 13. ure ter v soboto od 16. do 19. ure oz. po predhodni najavi. Razstava bo odprta do 19. januarja 2024.
